Izidor Predan
Slovenija 17.5.2026: Svoboda govora prepovedana 50 let
Na 50 obletnico političnega zapora mojega starega ata, okrožnega sodnika Franca Miklavčiča 17. maja 2026 sem objavil tri njegove fotografije od 2. svet. vojne naprej.
17. maj 1976 je obletnica prepovedi svobode govora v severni Socialistični republiki Sloveniji, SRS v Jugoslaviji. Od takrat je minilo 50 let. Na ta dan je tajna služba Udba (Uprava državne bezbednosti, pozneje SDV) »zaglumila« racijo na Okrožnem sodišču v Ljubljani in na Časopisu Delo ter odvedla okrožnega sodnika Franca Miklavčiča in novinarja Viktorja Blažiča kot sostorilca člankov, na celodnevno zaslišanje na Slaviji, Udbi. Rezultat zaslišanj je bil zapor za oba, ker sta pod psevdonimom objavila vsak svoj članek v slovenski tržaški reviji Zaliv, urednika Borisa Pahorja. Agenti slovenske Udbe, kot državne ustanove, so se incognito odpeljali čez mejo v Italijo. V tiskarni revije Zaliv v Trstu, Italija, so od urednika Borisa Pahorja zahtevali pravi imeni piscev, ki ju je Pahor razkril. Franc Miklavčič, je objavil članek »Politična laž ali zgodovinska resnica«, Viktor Blažič pa članek »Ustvarjanje je svoboda«, oba v decembrski številki Zaliva 1975. Vsak zase pa sta prepričala Edvarda Kocbeka, voditelja Krščanskih socialistov pred in med 2. svet. vojno, da je za revijo Zaliv dal intervju leta 1975 o tajnih povojnih pobojih okoli 10,000 vojnih ujetnikov v Sloveniji, kar se je skrivalo. Franc Miklavčič je že kot mlad sodnik izvedel za ta slovenski vojni zločin, ki ne zastara po Ženevski konvenciji, je čutil dolžnost, da objavi članek v tržaški reviji Zaliv.
Franc Miklavčič, Florijan, partizansko ime, je bil na začetku 2.svetovne vojne študent prava, partizan v skupini krščanskih socialistov pod vodstvom Edvarda Kocbeka. Skupino krščanskih socialistov je Tito ukinil leta 1943 in člane napotil da se vpišejo v ZK, Zvezo komunistov. Kdor ni hotel, je po vojni doživljal šikane Titovega režima: nacionalizacija družinskega premoženja, blokada možnosti za napredovanje pri delu, sramotenje, izobčenstvo.
Franc Miklavčič je bil med vojno poročnik, oficir za zveze z zavezniki, ker je znal angleško kot materin jezik, po svoji materi Irki. Trikrat so ga poskusili ubiti v partizanih. Franc Miklavčič je bil eno leto interniran v Gonarsu do kapitulacije Italije. Vrnil se je v partizane, kjer so ga iz Črnomlja poslali na pot do Otočca na Jadranu, kamor je moral peljati skupino 79 oficirjev britanske vojske, neoboroženih vojnih ujetnikov, peš, oborožen z eno karabinko skozi gozdove Like, Gorskega Kotarja. Bila je zima, nemška ofenziva l. 1943. Ni bilo mišljeno, da preživijo, vendar so vsi preživeli tudi zaradi vojaškega znanja britanskih oficirjev, je povedal moj stari ata. Z Otočca so oficirje Britanci s podmornico odpeljali domov, Florijan se je peš vrnil v glavni štab v Črnomlju. Iz teh dogodkov izhaja prijateljstvo med Florijanom in majorjem britanskih specialnih enot, (SOE operative, Special Operations Executive) Peter Wilkinsonom. Po vojni je bil Wilkinson nagrajen z nazivom Sir. Francu Miklavčiču pa so odvzeli čin poročnika. Za herojstvo je bil Franc Miklavčič preganjan v življenju in še po smrti zaničevan v dednih postopkih od leta 2009 dalje na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Sir Peter Wilkinson je med drugim spomine na pohod pod vodstvom Florijana zabeležil v svoji knjigi »Foreign Fields«, 1997, založba Tauris, London, New York (Tuja bojišča). Po vojni so Franca Miklavčiča takoj zaprli pod pretvezo, da je britanski vohun. Po dveh mesecih ga je pripora rešil njegov vplivni oče.
Prepoved svobode govora se je v 50 letih izvajala z več mehanizmi, z internacijo na Golem otoku, z zaporom, z mobbingom, s ščuvanjem po časopisih, z razdorom družin, s pomočjo plačanih sodelavcev Udbe, izdajalcev v družinah, v službah, z maltretiranjem družinskih članov, otrok, s cenzuro, itd. Korupcija na slovenskih sodiščih s tajnimi spiski političnih sovražnikov predsednika Kučana po osamosvojitvi Slovenije, čemur sem sam priča do danes. Ta način korupcije je uničil pravno državo v Sloveniji. Izvaja se s korumpiranjem sodnic z neupravičenim napredovanjem in s povišicami, t.j. iz državnega proračuna davkoplačevalcev.
Franc Miklavčič je bil obsojen na 6 let zapora. Srečna okoliščina je bila, da je njegova hčerka Neva Predan seznanila znanega novinarja The New York Times-a, Malcoma W. Browne-a da je prišel na sojenje in objavil posebno reportažo 16.10.1976. Po objavi je Amnesty International iz Londona izdal dvoje poročil o Francu Miklavčiču, katerega je razglasila za Zapornika vesti februarja 1977. AI London je za Franca Miklavčiča zahteval pomilostitev pri predsedstvu SFRJ in uspel. Franc Miklavčič je odsedel leto in pol zapora, Viktor Blažič pol leta. Tega Udba ni oprostila ne Francu, ne Nevi in se je še potem marsikaj dogajalo. Kot vnuk Franca Miklavčiča sem 9 let star postal tarča napadov »tovarišic« v osnovni šoli, kjer je bila pomočnica ravnateljice sestra predsednika Milana Kučana iz Srbije, Jasna Banjac. Tako sem 9 let star prišel na spisek »predsednikovih političnih sovražnikov«. To je sovpadalo z ustanovitvijo HMS, Helsinškega Monitorja Slovenije za človekove pravice aprila 1994 – na pisno pobudo poslano Nevi Miklavčič, ki so jo na AI London poznali iz borbe za amnestijo Franca Miklavčiča leta 1976/77.
»Totalitarni izobraževalni življenjepis«
Šele leta 2022 sem se verbalno uprl in objavil svoj »Totalitarni izobraževalni življenjepis«, kako so me neformalno, z mobbingom nagnali iz gimnazije v četrtem letniku 12.decembra 2002 proti koncu mandata Milana Kučana. In sem moral v svoj izobraževalni egzil v Zagreb, ko je predsednik HHO, Hrvatskog Helsinškog Odbora za Ljudska prava Ivan Zvonimir Čičak v članku zapisal, da sem »suvremeni Židov.« S prav dobrim uspehom in maturo na Privatni klasični gimnaziji v Zagrebu sem zbral dovolj točk za redni vpis na pravno fakulteto v Mariboru. S tem napadov name, tedaj na državni fakulteti, ni bilo konec. Prof dr. Šime Ivanjko je bil mentor moje diplomske naloge z naslovom »Pravni vidiki izbrisa pravnih oseb v sodni praksi« o nezakonitem sodnem izbrisu zasebnih podjetij z omejeno odgovornostjo in ropanju zasebnega premoženja podjetnikov, ki s pomočjo sodišč traja še danes. Dekanica Vesna Rijavec je izdala sklep o zagovoru moje diplomske naloge pred tričlansko komisijo za dan 30.9.2016. Vendar je članica komisije Martina Repas nezakonito izostala. Diplomska naloga je ustrezala akademskim standardom in je ne bi mogla osporavati na zagovoru. Mentor se je na dan zagovora diplomske naloge, ki je le formalnost, vse dopoldne trudil najti nadomestnega člana za komisijo. Dekanica Rijavec je prepovedala profesorjem sodelovati za nadomestnega člana komisije. Tako mi je dekanica Rijavec ukradla diplomo, delo, zaslužek, delovno dobo, velik del opravljenih izpitov po tedanjem državnem UNI Pravo programu. Z diplomo po tem programu bi lahko opravil pravosodni izpit, odprl odvetniško pisarno. Vendar ne, s ponedeljkom je pričel veljati bolonjski program, dekanica me je porinila na bolonjca z le delno oprostitvijo šolnine za nadaljnji bolonjski študij – po mojem popolnoma zaključenem študiju.
Takrat so izbrisali veliko število študentov vseh smeri, s tem, da so jim kriminalno razveljavili izpite opravljene po veljavnem državnem programu. Državni nacizem, ki ga niso izvajali nikjer drugje na svetu. Povsod so študentje lahko nadaljevali izobraževanje po prejšnjem programu. Leto dni pozneje sem iz prvotne diplome na 83 straneh naredil 17 strani prvostopne bolonjske diplome pri drugem mentorju. S to diplomo ne morem nič. Dekanica Rijavec je storila naročeni politični zločin nad mojo diplomo in s tem uničuje mojo eksistenco do danes.
Arbeit Verbot – totalitarna mlada leta
Jeseni 2016 sem se prijavil na Zavod za zaposlovanje Slovenije. Poniževan z na stotine zavrnjenih prošenj za delo, sem 10 let pozneje še vedno tam na Zavodu z 10 let Arbeit Verbota, diskriminiran s prepovedjo dela, kar je kršitev Ustave RS. Imam protiustavno prepoved dela, sem še naprej na spisku političnih sovražnikov bivšega predsednika Kučana. Sem izobčenec Milana Kučana. Dali so me v izolacijo. Star sem 42 let in nimam enega dneva delovne dobe, ker ves čas voluntiram. Neka političarka mi je svetovala, da spremenim ime Izidor, ker da imam židovsko ime. Rekla je še, da moram spremeniti priimek Predan in takoj dobim službo. Kot volunter HMS, Helsinškega Monitorja Slovenije za človekove pravice so mi na Centru za socialno delo, CSD, povišali socialno podporo za 50 eur. Na HMS sem se naučil ogromno praktičnega prava in hitre akcije.
Zdaj še antisemitizem, ko niso ničesar našli zoper mene. Priznam, da je ena moja pra pra babica, štiri rodove nazaj, na strani mojega starega ata, bila sefardska Židinja iz Španije, ki se je na Irskem poročila z Ircem Gleesonom.
HMS Parallel Report to UN 2024
Dne 16.7.2024 je HMS kot v Sloveniji edina nacionalna institucija registrirana po Pariških Principih pri UN v Ženevi, objavil Parallel Report to UN High Commissioner for Human Rights v Ženevi, kjer je med drugim opisan moj primer prepovedi dela, po spisku političnih sovražnikov bivšega predsednika Milana Kučana. Poročilo HMS je bilo 28.1.2025 predstavljeno komisiji Ministrstva za zunanje zadeve RS z ministrico Fajon na čelu, opozorjeno, da ne bo represalij zoper HMS! Sramota je bila velika, poprave kršenja človekovih pravic v Sloveniji nobene, represalije pa so. Na dveh sestankih MZZ za nevladne organizacije, sta dva resorja za človekove pravice povedala, da jim zakon preprečuje reševati kršitve človekovih pravic. Enako je povedal predstavnik z Ministrstva za pravosodje.
Franc Miklavčič »ni vreden zaupanja«.
Predsednik Ustavnega sodišča RS danes je Rok Čeferin, sin Petra Čeferina, ki je bil v Jugoslaviji predsednik Odvetniške Zbornice Slovenije. Francu Miklavčiču, v NYT imenovanem »Champion of Civil Rights« je poslal sklep, da se ga ne sprejme med odvetnike, »ker ni vreden zaupanja.« Za primerjavo, Roku Čeferinu ta zapis teptanja zakona in človekovih pravic s strani njegovega očeta ni škodil. Rok Čeferin je lahko na čelu varovanja človekovih pravic – a sodbe, ki prihajajo z Ustavnega sodišča RS nadalje teptajo človekove pravice. A contrario sem jaz brezposelen 10 let, mi je dekanica ukradla eno celo diplomo in mi dovolila za šolnino prodati drugo polovično »a la bolonese«, ker sem vnuk Franca Miklavčiča, kateri se je boril za človekove pravice, proti vojnim zločinom. Ker sem sin predsednice HMS, dobivamo sklepe Ustavnega sodišča pod predsedstvom Roka Čeferina, da ni bilo kršitev človekovih pravic.
Na tem dnu je vredno omeniti nekaj čisto drugega, članek odv. Stanislava Fortune »Sodnik Miklavčič«, v reviji Odvetnik 94, POMLAD 2020, https://www.odv-zb.si/upload/revija/Revija%20Odvetnik%202020/ODVETNIK%20st-94.pdf str. 76, 77. Stanislav Fortuna je bil pripravnik pri sodniku Miklavčiču, pri komur je pripravništvo opravljalo veliko število pozneje znanih pravnikov - zaradi njegovega znanja in izkušenj civilnega prava.
»Leta velikih prevar«
Moja tetka Barbara Miklavčič se je očetu Francu Miklavčiču za hrbtom vpisala v očetu in njegovi politični stranki sovražno SD, ker se ji splača. Hčerki Evi Vodnik je pridobila službo sekretarke na Ministrstvu za zdravstvo RS Moja sestrična in jaz sva kot dan in noč, jaz brezposelen na socialni podpori 10 let, ona članica Kučanove SD, vodilna v državni upravi. Je malo lagala za RTV, »da ima po 100 pacientov na dan«. RTV raje ni posnela praznih hodnikov, ambulant v zdravstvenem domu.
So tožbe za zapuščino mojega starega ata Franca Miklavčiča na Okrožnem sodišču v Ljubljani – od koder so ga kot okrožnega sodnika pred 50 leti odvedli na Udbo, v zapor. Takrat so mu zasegli neobjavljene dnevnike in zapiske, kjer je zasebno beležil svojo svobodo govora. Zato so ga obsodili na 6 let. Po končanem političnem procesu so mu te materiale vrnili na zahtevo odv. Dušana Jelušiča. Sedaj okrožna sodnica Rozman na tem istem Okrožnem sodišču v Ljubljani trdi, da tega dokumenta ni v spisu, ker ji hodi narobe za sodbo za uničenje pisne zapuščine Franca Miklavčiča. Sodnica Rozman je po tajnih spiskih zadolžena za končni obračun s svobodo govora sodnika Franca Miklavčiča še 18 let po njegovi smrti. Medtem je na podlagi Kučanovih tajnih spiskov prevzemniku odvetniku Rotterju izginil celoten spis opr.št. II P 2595/2015, ki je last tožnice Neve Miklavčič Predan.
Iz knjige »Leta velikih prevar« Iva Žajdele, objavljene l. 1996, smo leta 2018 izvedeli, da je sin Franca Miklavčiča, Tomaž Miklavčič. bil sodelavec Udbe, SDV zoper svojega očeta, katerega je pomagal spraviti v zapor. To je Igor Omerza z objavo knjige 2015 »Karla, Udba o Dragi« z arhivskim dokumentom SDV iz leta 1988 dokazal kot avtor knjige (v sodnem spisu). Vso pisno svobodo govora Franca Miklavčiča, dnevnike, zapiske je ukradel in to priznal moj stric Tomaž Miklavčič, da je marsikaj zakuril. Tožbo zoper mojega strica in teto za vrnitev te zapuščine je vložila moja mama. Udba po Udbi hoče s svojim tajnim sodelavcem skupaj s sestro Barbaro Miklavčič, članico Kučanove stranke SD in s sodnicami danes uničiti tožbo in s tem pisno zapuščino okrožnega sodnika Franca Miklavčiča. Po Kučanovih spiskih njegovih političnih sovražnikov na sodiščih dobijo sodnice nalogo, katere tožbe, katere stranke je treba onemogočiti. Gre za korupcijo na sodiščih po Sloveniji, ki jo diktira bivši predsednik Kučan. Na zadevi dela okrožna sodnica Maja Rozman, ki zdaj v tekočem postopku za vrnitev ukradene pisne zapuščine Franca Miklavčiča hoče zaseči vse dnevnike, zapiske Franca Miklavčiča in jih predati toženemu sodelavcu SDV T. Miklavčiču in njegovi toženi pomočnici iz Kućanove stranke SD B. Miklavčič po nalogu iz Kučanovih tajnih sodnijskih spiskov. Okrožno sodišče v Kranju, kjer je bilo sojenje, je dne 18.4.1977 fizično vrnilo odv. Dušanu Jelušiču vse naštete zapiske in dnevnike Franca Miklavčiča z uradnim zaznamkom. Vendar sodnica Rozman je iz spisa ta dokaz, vložen v letih od 2015 - 2017 odstranila.
Ovadena sodnica Rozman in bivši predsednik Kučan s spiski nasprotujeta dejstvu, skupaj s toženima, da je bil Franc Miklavčič na zahtevo generalnega državnega tožilca RS za varstvo zakonitosti s sodbo v imenu ljudstva z dne 15.3.1995 oproščen obtožbe, s čemer se je pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Kranju z dne 15.10.1976, opr.št.: K 60/76, je spremenila - »se oprosti obtožbe.«
Sodnica Rozman je z dopisom imenovanim sklep brez obravnave prvostopnega sodišča je odpilila pol tožbe, ki je bila v celoti sprejeta pred 11 leti od druge sodnice. Tri nove višje sodnice, domnevno v mednarodni zasedbi ruska sodnica predsednica senata Maša Butenko, sodnica iz skupine izbrisanih Vesna Bergant Rakočević in Katja Mramor so razsodile, da je nujno tožbo tožnice Neve Miklavčič Predan treba najprej razkosati, uničiti po tajnih spiskih in so se brez sramu podpisale pod sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr.št.: III CP 2276/2025 – proti pisni svobodi govora okrožnega sodnika Franca Miklavčiča še toliko let po njegovi smrti. Nadalje je sodnica Maja Rozman na samem, brez snemanja zaslišala samo tožena dva, ki ju razume, da hočeta takoj dedovati vse dnevnike, zapiske, itd. Franca Miklavčiča, da jih zakurita. Sodnica Rozman hoče zaslišati mene, ki sem bil že zaslišan pri prejšnji sodnici. Sem pri stricu Tomažu videl kup ukradenih dnevnikov, zapiskov Franca Miklavčiča. Sem na tajnem spisku, moje zaslišanje je treba zmanipulirati.
Vse, kar se je zgodilo pred pol stoletja, veliko tega še preden sem se rodil, je padlo name zato ker sem na strani svobode govora in svojega starega ata, okrožnega sodnika Franca Miklavčiča – poročnika Florijana. Za vse, kar sem tu zapisal imam dokaze.
Izidor Predan, dipl. iur.
Priloge: 4 fotografije
1.Poročnik Franc Miklavčič – Florijan, drugi z leve, z zavezniškimi oficirji. Čakajo na britanski avion RAF, ki bo odvrgel humanitarno pomoč za partizane, obleke, obutev, hrana in nekaj lahkega orožja.
2.Franc Miklavčič, julij 2000 na poti v London na pogreb Sira Petra Wilkinsona, comrade in arms, kjer je imel nagrobni govor
3.Poročnik Franc Miklavčič med 2. svet. vojno v partizanih
4.Odv. Stanislav Fortuna, Sodnik Miklavčič, ODVETNIK 94,/POMLAD 2020.
5.Fotografija Izidor Predan
V MURGLAH BO TOPLO 19.9.2022
V Murglah
povejo, da so oni največji kupec drv za kurjavo v Ljubljani. Fantje že vejo
zakaj, da to zimo ne bo plina. Zakaj v Murglah stanujoči bivši predsednik Milan
Kučan, kateremu so lojalni vsi mediji v Sloveniji, preko njih ne opozori
državljanov RS, naj si pripravijo zaloge drv za ogrevanje, saj je on levičar,
socialist, tovariš narodu.
Upokojeni
predsednik Kučan pelje državljane v zimo brez ogrevanja, v past, presenečenje,
ko bo v določenem trenutku pozimi najverjetneje prekinjeno centralno ogrevanje,
drva pa bodo dosegla visoke cene in že pošla. Običajnega uvoza kuriva iz
Madžarske, BIH, Srbije, ne bo, izvoz so prepovedali zaradi resnosti položaja.
Že spet in
ponovno se Titovi koristniki države ukvarjajo samo z lastnim preživetjem in
udobjem ter jim je kot voditeljem malo mar za ostale državljane.
Nemške oblasti so
izdale opozorilo državljanom, da preti pomanjkanje elektrike, vode in goriva. EU
je prepovedala uvoz premoga iz Rusije. Velenjski premogovnik ima premoga samo
do konca septembra, termoelektrarna Šoštanj zato ne bo delovala.
Alo, srbski
časopis navaja Washington Post, 18.9.2022, da Evropa pripravlja peči na drva in
premog, ker plina ne bo zaradi spora EU z Rusijo. V Ameriki in v Murglah vedo,
kako bo to zimo z ogrevanjem, Slovencem Kučan ni povedal.
Izidor
Predan
Politični sovražniki in čudežni otroci 24.5.2022
V
Sobotni prilogi Dela , 9.4.2022, str. 3, je bila objavljena ena
od številnih promocij zdaj že naslednje generacije
Tito/Kučanovih družinskih privilegirancev - Nike Kovač, ko se
jugoslovanski privilegiji dedujejo. Njen ded je Božo Kovač,
sekretar Foruma 21 in Kučanova desna roka. Pri Kovačih so
zagotovljeni honorarji, neomejen medijski prostor za vsako
neumnost, hvalospevi.
Dovolj
znano je, da se je Nika Kovač proslavila, ko je v času volilne kampanje
predlagala Zakon o škodljivih ukrepih oblasti v zadnjih dveh
letih, "da bi zakonodajalec lahko z eno potezo odpravil
množico zakonskih določb sprejetih" v za polovico politično skrajšanem mandatu Vlade
Janeza Janše. Torej je povedala v času volilne kampanje, da je
vlada Janeza Janše sprejela množico za njegove nasprotnike
škodljivih zakonov. Njegovi nasprotniki na oblasti naj ne bi
nikoli niso sprejeli kakšnih škodljivih zakonov.
Tukaj
je Nika Kovač prejela
mnogo aplavzov za odpravo vseh "škodljivih zakonov vlade
Janeza Janše" z eno potezo in to naj ne bi imelo kakšnih
škodljivih posledic v volilni
kampanji stranke SDS.
Predlog
takšnega zakona je smešen. Nika Kovač ne razume ne prava, ne
demokracije, kjer je kontinuiteta oblasti, ne gre za spremembo
družbeno ekonomskega reda z novimi volitvami in se ne ukine
vseh zakonov, sprejetih v določenem časovnem obdobju. Prav
gotovo pravno gledano, ni možno z enim Nikinim zakonom
izbrisati vse zakone sprejete v določenem obdobju. ¸
S
tem predlogom med drugim želi Nika Kovač odpraviti tudi Zakon
o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega
registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008
(ZOKIPOSR), katerega je pripravila Vlada RS in je bil sprejet
18.11.2021. V predsedniškem mandatu Milana Kučana sta bila z
njegovo vednostjo in odobravanjem, brez Kučanovega
zoperstavljanje ali poprave stanja, izvedena dva tajna,
množična izbrisa v samostojni Sloveniji, za kar je Kučan kot
predsednik RS objektivno odgovoren. Prvi je bil izbris
neslovencev leta 1992, proti katerem se je boril edino
Helsinški monitor Slovenije in ga dokazal na mednarodnem
nivoju leta 2003 pred komisijo UN CERD v Ženevi. Drugi izbris
je bil izveden leta 1999, ko je
bil sprejet Zakon o finančnem poslovanju podjetij ( ZFPPod),
po katerem so sodišča izvedla množičen tajen izbris družb z
omejeno odgovornostjo in delniških družb, katerih dolgove so
sodišča kriminalno naprtila samim družbenikom, kateri ne
odgovarjajo z zasebnim premoženjem. Gre za plenjenje zasebne
lastnine po nalogu slovenskih sodišč, kar je v zgodovini že
izvedel Hitler leta 1934. Leta 2016 je leva vlada izvedla še
izbris študentov z novelo Zakona o visokem šolstvu ( ZViS-D),
s katero je ukinila stari UNI študijski program in množico
študentov "izbrisala" s tem, da jim je prepračila dokončanje
študija po starem in jim izbrisala, anulirala opravljene
izpite.
Vidi
se, da je "levičarjem" zelo priljubljen izbris, zato tudi zdaj
njihova nova generacija dela na zadržanju in ohranitvi krivic,
ker se te ne smejo popraviti, kar bi škodilo njihovim, v
Titovi Jugoslaviji pridobljenim trajnim privilegijem.
Neverjetno
je, da noben novinar ni opazil pravne blamaže takega zakona,
ampak je Nika Kovač še danes pravni WunderKind.
V
nasprotju s tem, a contrario privilegiranih družin in
političnih skupin, pa še danes, v demokraciji, v Sloveniji
obstajajo državni sovražniki, kar se deduje iz roda v rod, na
primer sam sem podedoval status političnega sovražnika Milana
Kučana po svoji materi Nevi Miklavčič Predan zaradi njenega zavzemanja
na HMS, v javnosti in mednarodno za osvoboditev izbrisanih
ne-slovencev, pri čemer je povzročila napade Milana Kučana.
Prav tako sem podpisani podedoval status državnega sovražnika
po svojem dedu Francu Miklavčiču - Florijanu, ki je bil leta
1976 obsojen na 5 let in osem mesecev strogega zapora zaradi
objave članka v tržaški revji Zaliv v bran Edvardu Kocbeku. V
članku je zahteval javno obravnavo povojnih pobojev vojnih
ujetnikov. V svojih dnevnikih se je zavzemal za osamosvojitev
Slovenije. Zaradi politične kontinuitete iz Jugoslavije je
Franc Miklavčič- Florijan bil tedaj in je še danes politični
sovražnik o katerem se ne sme izreči niti besede v naših
"svobodnih medijih" polnih cenzure in laži. Tito je bil prvič
v življenju bil prisiljen v nekaj, kar ni hotel in je zato
moral Franca Miklavčiča-Florijana pomilostiti leta 1977 zaradi
zavzemanja hčerke Neve Miklavčič Predan in posledično Amnesty
International iz Londona ter Pulitzerjevega nagrajenca,
novinarja The New York Timesa Malcoma Wilde Browna.
Moj
ded Franc Miklavčič-Florijan in moja mama Neva Miklavčič
Predan sta borca za človekove pravice in edina za pravico do
svobode govora. Zato sta
žvižgača v popolni medijski blokadi za kazen kot politična
sovražnika Milana Kučana. Mojega
deda je politični zapor doletel, moji materi pa je grozil po
naročilu Milana Kučana z dvema političnima kazenskima
procesoma, ki nista uspela zaradi mednarodnih intervenc.
Kako
sem jaz postal izbrisani študent Kučanovega režima je opisano
v priloženem mojem Totalitarnem izobraževalnem življenjepisu.
Izidor
Predan, dipl. iur.
Totalitarni izobraževalni življenjepis od 1993 do danes Izidor Predan – učenec, dijak, študent 5 let brezposelni dipl. pravnik
Kako sem mladoleten postal politični sovražnik Milana Kučana
Zapisano v marcu in maju 2022
Prevedeno v angleščino za OSCE in druge mednarodne ustanove.
To je pričevanje izobčenega mladega človeka v demokratični
državi, ki za vse navedbe v tem poročilu poseduje pisne dokaze.
Pri vsem, kar sem spodaj zabeležil o svojem življenju,
lahko rečem, da se v šoli nisem tepel in kregal. Nič političnega nisem govoril.
Milan Kučan me je s svojo diskriminacijo spremljal od 9. leta starosti do
sedaj, ko imam 38 let. To bivši predsednik izvaja na bazi mojega rodu, zaradi
mojega deda Franca Miklavčiča in zaradi moje mame Neve Miklavčič Predan, ki sta
prakticirala svobodo govora v javnih zadevah. Po neodvisnosti Slovenije sta se
borila za izbrisane neslovenske državljane medtem ko sta se Kučan in Borut
Pahor borila proti izbrisanim. Kučan je kot predsednik odgovoren za izbris in
za administrativno etnično čiščenje Slovenije. Proti Kučanu ni bilo sankcij, ko
bi moral v Haagu biti sojen zaradi objektivne in subjektivne odgovornosti glede
izbrisa. To se ni zgodilo, Kučan se medtem lahko svobodno maščuje Nevi
Miklavčič Predan, ki je na UN v Ženevi dokazala izbris z HMS Vzporednim
poročilom za UN CERD 2002. Kučanovo maščevanje se je razširilo name in tudi na
mojega deda.
V mojih prizadevanjih za zaključek mojega študija prava je
potrebno tudi poročilo iz osnovne šole, da se lahko vidi kontinuirano
nadaljevanje mojega namenoma izvajanega preganjanja v državnem izobraževalnem sistemu po ukazu
Milana Kučana, skoraj 20 let upokojenega predsednika.
I.
Osnovna šola in Kučanov rojstni kraj
Na Osnovni šoli Franceta Bevka v Ljubljani sem bil miren,
odličen in priden učenec, na učiteljice sem gledal kot na vrhunec znanja. Leta
1993/94, v tretjem razredu, ko sem bil 9 in 10 let star se je vse porušilo. Ugotavljali
smo, da me napadajo tovarišice zaradi takratne ustanovitve Helsinškega
monitorja Slovenije za človekove pravice (HMS). Več tovarišic hkrati me je
pričelo napadati. Te so bile: razredničarka
Silva Strgar, od 5. razreda dalje razredničarka
Metka Spasić, matematičarka Ljubica
Galun, Violeta Stefanović, Irena Sluga, učiteljica fizike Škoberne,
torej kar 6 tovarišic hkrati me je napadalo. Več kot pol teh tovarišic, skupaj
s pomočnico ravnateljice, Kučanove sestre, Jasne Banjac, je bila neslovenske
narodnosti, ki so s preganjanjem mene želele
postati večje Slovenke kot jaz Slovenec. Pričele so me javno obravnavati
pred razredom, moral sem stati pred tablo. Obravnava na sramotnem odru je
trajala uro in pol. Potem je tovarišica Strgar poklicala na pomoč šolskega
psihologa na pomoč pri linčanju mene. Ko je šolski psiholog prišel, je videl kaj se dogaja in takoj prekinil linč.
Na mene so tovarišice sistematično pričele hujskati
sošolce. Posledica je bila moje izobčenje
v razredu in da so me sošolci in sošolke pričeli napadati, me zmerjati. Hoteli
so se pokazati zvesti tovarišicam in šoli kot ustanovi. To je bil nenehni, leta
trajajoč mobbing z dveh strani, tovarišice in sošolci. Zavladal je zakon
ulice grozili so mi, pošiljali grozilna pisma, da me bodo ubili. Več
sošolcev mi je grozilo z odprtimi olfa noži in s švicarskim nožem je vame suval
sošolec Sabljić, sin kriminalista na kar je moja mama nad mobbingom
protestirala na šoli, na inšpektorat ter na Ministrstvo za šolstvo, ki je
sklicalo sestanek na šoli za vse učiteljice. Čudili so se, da je tam zaposlena
Kučanova sestra, se ni vedelo, da ima Kučan sestre. Prišle so v Slovenijo iz
Srbije po osamosvojitvi.
Šolska socialna
delavka Metka Preželj je
poklicala na obravnavo mene in sošolca Sabljića, odprla švicarski nož pred mano,
z njim zamahnila po zraku in ga uperila vame. Na ta način mi je perfidno
grozila.
Tovarišica za matematiko, Ljubica Galun, me je poklicala v
svoj kabinet ter me tam s pomočjo učiteljice za fiziko Škoberne na samem testirala,
izpraševala matematiko, kar danes vem, da je kršitev preverjanja znanja. Medtem
ko sem izpolnjeval test sta glasno govorili, da je vse narobe in da ne bom
uspel s testom. Tovarišica Galun je na koncu rekla, da je ocena testa dobra,
vendar je ni vpisala v redovalnico z namenom, da mi zbije oceno matematike v
spričevalu. Tovarišici sta me poslali domov, naj grem po neke teste in sem v
strahu šel domov. Medtem sem telefoniral mami, ki je bila v tujini na
konferenci in je ona poslala na šolo mojega starega ata Franca Miklavčiča, da
mu pojasnijo, kaj se dogaja z menoj. Pred tem dogodkom je moja mama obvestila
tajnika Protokola predsednika Kučana in predlagala, da bi se dalo situacijo v
šoli spraviti pod kontrolo s pomočjo Kučanove sestre, pomočnice ravnateljice.
To se ni zgodilo, temveč je delovalo v nasprotno smer.
Osnovno šolo sem kljub vsem pogromom izdelal z odličnim uspehom.
Na šolsko ekskurzijo smo šli skupaj z ravnateljico Majo Petkovšek in pomočnico ravnateljice Jasno
Banjac v Prekmurje, vas Križevci. Takrat je ravnateljica Petkovšek
povedala, da so Križevci rojstna vas
predsednika Milana Kučana, da je ona iz Križevcev doma, prav tako kot
pomočnica ravnateljice Jasna Banjac,
Kučanova sestra. Tam je bila Kučanova rojstna hiša.
V šoli je bilo že prej znano, da je Jasna Banjac Kučanova
sestra in da ima Kučan še eno sestro Marković iz Srbije, ker je njihova mama
bila med vojno deportirana v Srbijo, vas Pilatovići pri Čačku, kjer je bil rojen
tudi Milan Kučan in je iz Srbije v sorodstvu z Zoranom Jankovićem, ljubljanskim
županom. Tako Križevci niso rojstna vas Milana Kučana, niti ne rojstni kraj
njegove sestre Banjac, ampak so Križevci Kučanov Kumrovec (kot rojstni kraj
Tita) za gojitev Kučanovega kulta osebnosti, na podlagi lažnih rojstnih
podatkov. Kučan je v intervjuju v Zagrebu v oddaji Nedeljom u dva na HRT leta
2003 na vprašanje novinarja pokazal
svojo osebno izkaznico, kjer je bil kot kraj rojstva zapisan Čačak, njegova
osebna je bila zumirana. Kučan sam neresnično trdi na Wikipediji, da je rojen v
Križevcih.
II.
Škofijska gimnazija proti vnuku disidenta Franca Miklavčiča
Z namenom, da me rešijo pred Kučanovo državno šolo, so me
vpisali na Škofijsko gimnazijo. Vsa Kučanova groza je prišla tja za mano.
Na Škofijski gimnaziji je bil problem z drogo, ki so mi jo
sošolci ponujali. Ker je nisem vzel nisem bil pravi sošolec. Ko so mi sošolci
rekli, da je Škofijska gimnazija za domobrance in kaj jaz tam delam kot vnuk
partizana, sem se izpisal. Moj stari ata je bil in ostal krščanski socialist.
Ker je napisal članek Politična laž ali zgodovinska resnica, v katerem je
zahteval, da se javno spregovori o povojnih pobojih domobrancev, vojnih
ujetnikov, je bil leta 1976 aretiran v svoji sodni dvorani, odpeljan v zapor in
obsojen zaradi tega na 5 let in 8 mesecev strogega zapora. S pomočjo časopisa The New York Timesa s procesa in
Londonske centrale Amnesty International je bil Franc Miklavčič pomiloščen od
Tita. To se je zgodilo veliko časa pred mojim rojstvom.
Trdno sem se odločil zapustiti jezuitsko gimnazijo tudi zato, ker je nek
dijak tam na Škofijski jezuitski gimnaziji, naredil samomor, kar me je še bolj
prepričalo, da odidem, saj je tam vladal jezuitski teror. Ena sošolka iz
razreda je poskusila storiti samomor. Mama je rekla, če hoče kdo iz svojega
otroka narediti ateista, naj ga vpiše ne Škofijsko gimnazijo.
III.
Gimnazija Moste in Kučanov general
S Škofijske gimnazije sem se vpisal na Gimnazijo Moste, nevede,
da mi bo tudi tja sledila in me preganjala Kučanova senca. Sam sem se
prepričal, da na tej gimnaziji vlada
droga in tja je za mano prišel sloves nekoga, ki se ne drogira. Nekako sem
prevegetiral tretji do četrtega letnika. Že v tretjem letniku so proti meni
strnile vrste neke tovarišice, da bi me očrnile med sošolci. Ravnateljica Nika Gams na opozorilo ni hotela ukrepati
proti aktivnostim in mobbingu določenih tovarišic. Medtem je HMS v
Večeru objavil spisek 24 oficirjev JLA, ki so nezakonito privatizirali vojaška
stanovanja in hiše. To je HMS storil v boju proti deložacijam v glavnem
tehničnega kadra JLA, ne pa oficirjev. Na objavljenem spisku je bil tudi
Kučanov svetovalec za vojaške zadeve general
Milovan Zorc, ta pa je brat ravnateljice Nike Gams z Gimnazije Moste. Tako
je bil strnjen krog okrog mene, ne da bi jaz vedel zakaj.
Proti koncu Kučanovega predsedniškega mandata, dne
12.12.2002 so me sošolci in sošolke na začetku ure matematike, v prisotnosti
profesorice, izgnali iz razreda: »Poberi se, izgini, naj tvoja mama tudi nam
zrihta stanovanja! Ven, ven« in ko sem odhajal »Bravo!«
Profesorica matematike je vpila nanje, a so jo preglasili.
Pozneje je pričala na sodišču v mojo korist. Sošolci so se mi fizično
približevali za obračun, da me fizično vržejo iz razreda. Vzel sem torbo in
odšel ven na hodnik. Od tam sem telefoniral na HMS. Mama mi je rekla, naj zunaj
počakam 15 minut, če me bo profesorica poklicala nazaj. Če ne, naj pridem na
Monitor.
Po tem ravnateljica ni hotela vpeljati reda v razredu in
garantirati zame varnost v šoli. Na ta način sem prvič padel v četrtem letniku.
Potem me tri gimnazije niso hotele vpisati za ponavljanje četrtega letnika.
Na ta način so me popolnoma izobčili iz državnega šolskega sistema. Zame
je bil kot za Žida Arbeit Verbot zame.
Tiskovna konferenca HMS spomladi 2003 o tem brutalnem
komunističnem pogromu zoper mene kot dijaka je bila dobro objavljena. HMS je
poleg velikega števila drugih primerov kršitev človekovih pravic v samostojni
Republiki Sloveniji objavil tudi moj primer v Slovenia Parallel Report to UN
CERD, komisijo zoper rasno diskriminacijo, ki ga je HMS predstavil in
zagovarjal pred komisijo v Ženevi 13.3.2003 ter mednarodno uspel dokazati
izbris neslovencev leta 1992.
Ko je za šolski pogrom nad menoj izvedel predsednik HHO Ivan Zvonimir Čičak, ki
je v Ljubljano prišel na tiskovno konferenco HMS - je takrat izvedel za šolski
pogrom zoper mene. Bil je ogorčen. Sam je izkusil izobčenje, ko so ga iz
političnih razlogov zaradi hrvaške pomladi vrgli iz gimnazije v Jugoslaviji.
Prav tako so po osamosvojitvi Hrvaške na
gimnaziji preganjali eno od njegovih hčera zaradi dejavnosti HHO. Čičak je
naredil vse za mojo rešitev. Pri tem, da ima 5 otrok mi je organiziral ter
plačal šolnino za Privatno klasično gimnazijo v Zagrebu. Tam sem v miru
ponavljal letnik, opravil 7 diferencialnih izpitov, končal četrti letnik
gimnazije s prav dobrim, opravil maturo s prav dobrim, tako da sem se lahko
vpisal na pravo kot redni študent z dovolj točkami v Sloveniji.
Zaradi zavarovanja svoje osebne integritete sem
odškodninsko tožil Ministrstvo za izobraževanje RS ter Gimnazijo Moste. Posebej
so monitorirali ta postopek na sodišču HHO, HMS in CERD, Center za razvoj
demokracije iz Splita. Krivo sodila je okrožna
sodnica Božena Novak s kaznivim dejanjem zlorabe oblasti, ki ga prepoveduje
člen 257 KZ-1, kazenskega zakonika. Takšne sodbe se izdajajo za državljane, ki
so na tajnem sodnijskem seznamu političnih sovražnikov predsednika Milana
Kučana. Pri vseh dokazih sem tožbo izgubil, nabili so mi pravdne stroške 3000
eur Ministrstva za izobraževanje. Zato
sem v roku prosil ministrstvo za odpust dolga iz sodnih stroškov, po členu 319 in
322 Obligacijskega zakonika - vedoč da izpolnjujem pogoje za odpust dolga.
Ministrstvo za izobraževanje RS mi od leta 2010 do danes ni odgovorilo na vlogo
za odpust dolga, for 12 years since 2010. To pomeni, da Ministrstvo izvaja
nezakonito dejanje »molka organa«, a je obvezano da odgovori državljanom v 60
dneh in je nastopil molk državnega organa. Medtem pa obresti Ministrstva
načrtovano naraščajo na mojo dodatno škodo in moj bančni račun je blokiran 8
let.
Moj
Arbeit Verbot se nadaljuje še s tem, da me nikjer ne sprejmejo na delo. Že 6
let pišem vloge za službo po razpisih, kjer izpolnjujem razpisne pogoje. Očitno
tudi glede zaposlitve deluje spisek političnih sovražnikov upokojenega predsednika
Milana Kučana.
IV.
Zagovor diplome 30.9.2016 in Kučanova roka krivice
Videti je bilo že, da je šel ves Kučanov zakulisni trud v
nič, vendar ne, pripravil je še predzadnji in zadnji udarec mojemu
izobraževanju.
Na HMS so prihajali lastniki d.o.o. – jev, in d.d.- jev, ki jih je sodišče nezakonito
izbrisalo iz registra delujočih podjetij brez stečaja oz. likvidacije in sem se
kot volunter seznanil s tem problemom. Na študiju prava v Mariboru mi je mentor
predlagal to temo za diplomsko nalogo, ki jo prilagam. Opravil sem vse izpite
ter dobil od dekanice Vesne Rijavec Sklep
o zagovoru diplomske naloge na dan 30.9.2016 pri tričlanski komisiji.
Zjutraj ob 8h smo se zbrali moj mentor, član komisije, a
tretja članica je neupravičeno izostala.
Mentor se je trudil dobiti nadomestnega člana, vendar je medtem dekanica
prepovedala profesorjem, da gredo za
nadomestnega člana komisije. Na ta način je zagovor moje diplomske naloge bil
preprečen. Dan zatem je nastopil bolonjski študijski program prava in novega datuma za zagovor diplomskega dela
nisem dobil. Začela se je gonja proti meni na Ministrstvu za šolstvo RS, češ da
po 30.9.2016 nimam več pravice diplomirati po starem UNI Pravo programu.
Vpisati sem se moral na bolonjski program in sem naslednje leto diplomiral ter
dobil naziv diplomirani pravnik – ki ne zadošča za pridobitev
Pravniškega državnega izpita, ki je potreben za prakso sodnika ali za praktikanta
pri odvetniku. A dekanica Rijavec je
nadaljevala s svojimi kriminalnimi akcijami. Ni mi hotela izdati diplome 8
mesecev z namenom, da ne bi mogel nadaljevati bolonjske druge stopnje v tujini,
kar mi je dejansko preprečila.
Ne
obstaja nobena sodna odločba, ki bi upravičila kriminalno preprečitev zagovora
mojega diplomskega dela s strani vodstva PF UM.
Nazadnje mi je dekanica Rijavec odobrila oprostitev šolnine
za en letnik podiplomskega študija, za drugi letnik pa je Senatu je prepovedala sklepati o oprostitvi
šolnine in mi o tem lani poslala nerazumljiv dopis, ne pa sklepa, da jih ne
bi mogel tožiti. Preko Zavoda za zaposlovanje pet let pišem prošnje za službo
brez uspeha.
Kot
oseba na tajnem Kučanovem spisku, sem na socialni podpori CSD s katero šolnine
ne morem plačati.
Z namenom, da se mi odobri zagovor diplome, sem se pritožil
na Ministrstvo za izobraževanje in pa predsedniku
vlade RS, Miru Cerarju. Zadevo je obdelovala sekretarka vlade Ljiljana Kozlović, ki je v svojem odgovoru je z
lažmi poskusila rešiti odgovornosti dekanico Rijavec zaradi njene prepovedi
zagovora moje diplome, med drugim, da sem jaz zamudil na zagovor svojega
diplomskega dela in ni bilo sabotaže mojega zagovora. Svoje laži je Kozlović
poslala iz kabineta predsednika vlade Cerarja po njegovem pooblastilu.
Seveda je glavni vzvod preprečitve zagovora mojega
diplomskega dela, ki ustreza vsem akademskim standardom in se to argumentirano
zoperstavlja državnemu ropu stoletja z zaplembo privatne lastnine družbenikov
družb z omejeno odgovornostjo – rop velikih razsežnosti, ki so ga zagrešile
sodnice, torej država. V skladu s staro komunistično prakso bi taka naravnanost
diplome lahko bila verbalni delikt, Kaznivo dejanje nekdanje Jugoslavije,
vendar v demokraciji je to človekova pravica do svobode govora, ki ga garantira
Ustava RS. Odveč je reči, da se ta razlog lahko samo domneva, saj ga nihče ni
odkrito zatrjeval. Ravnanje vodstva Pravne fakultete v Mariboru, ki mi je
kriminalno preprečila zagovor diplomskega dela, da bi s tem preprečili moje
diplomiranje - je s tem kršilo mojo
ustavno pavico do svobode govora, kar bom izpostavil v ustavni pobudi
zoper izbris študentov.
V.
Zakon o popravi krivic in nova ustavna pobuda
Janševa Vlada je izdala Zakon o popravi krivic prav za te
izbrisane podjetnike, ki sem jih zagovarjal v svoji, naknadno prepovedani diplomski
nalogi.
Izven poprave krivice v zvezi z mojo diplomsko nalogo na to
temo ostanem samo še jaz. Tako sem prišel na idejo, da vložim ustavno pobudo
zoper ZVIS zakon in izbrisanih študentih, ki je velikemu številu študentov
vseh fakultet v Sloveniji retroaktivno odvzel pravico do končanja študija, po
prejšnjem državnem univerzitetnem programu. V nasprotju s pravom in pravno
državo je neustaven in nezakonit Zakon o
visokem šolstvu. ZVIS, novela D, ki anulira po veljavnem državnem programu
že opravljene izpite, tudi diplome velikega števila študentov v Sloveniji, z
namenom, da se stare partijske strukture ohranijo na oblasti brez konkurence
mlajših generacij. V drugih državah so vsem študentom po prejšnjem
univerzitetnem programu omogočili, da opravljajo izpite in druge obveznosti po
starem programu. Ne v Sloveniji pa ne, ker je odnos Republike Slovenije do
mladine leta nazaj izrazito uničevalen in sovražen.
V mojem primeru, ko sem opravil vse študijske obveznosti in
predal diplomsko delo ter dobil sklep o zagovoru diplomskega dela gre prav tako
za anauliranje doslej opravljenih vseh študijskih obveznosti po starem UNI
pravo programu in se od mene zahteva opraviti dva dodatna letnika, da bi po
bolonjskem programu dosegel stopnjo
izobrazbe, ki sem jo že dosegel leta 2016. Tako bi tudi meni pomagala pozitivna
rešitev ustavne pobude in s tem dokazujem svoj pravni interes. Ta je še posebej
utemeljen z dejstvom, da mi stare partijske strukture onemogočajo tudi to, da
bi lahko opravil dva letnika magistrskega študija prava po bolonjskem programu
s tem, da mi ne odobrijo oprostitev šolnine.
Takega
tretmana sem deležen kot od Kučana, z njegovim seznamom določen, politični
sovražnik, kateremu nobena državna ustanova ne sme garantirati nobenih pravic.
Znani so primeri ponarejanja diplomskih del, prepisovanja,
kupovanja diplom, kriminalnega pridobivanja diplom ni pa znan primer v obratno
smer, kakršen je moj, kjer je kriminalno dejanje uničenja diplomskega dela s
preprečitvijo zagovora diplomskega dela zagrešila dekanica. Za preganjanje
takega kaznivega dejanja mi preostane samo kazenska ovadba zoper dekanico
Rijavec, s katero ne bi uspel, ker sem na sodnih, tožilskih in izobraževalnih spiskih
Kučanovih političnih sovražnikov, ne da bi kdaj koli kaj političnega izjavil.
Za razliko od mojega deda Franca Miklavčiča, ki je bil obsojen zaradi
verbalnega delikta ter za razliko moje matere, ki so jo dali v dva kazenska postopka,
sicer neuspešna, zaradi verbalnih deliktov kot branilko človekovih pravic in žvižgačičo.
VI.
V ZDA prepovedani spiski predsednikovih političnih
sovražnikov
Iz mojega izobraževalnega življenjepisa se vidi, da nihče
ni premlad v Sloveniji, da se ga še kot otroka določi za političnega sovražnika
predsednika ter se ga nato 30 let morilsko maltretira v državnem izobraževalnem
sistemu. Škoda, ki mi je pri tem nastala je ogromna in to v domnevno
demokratični družbi samostojne Slovenije, ne v času Titovega Informbiroja po
koncu 2. svetovne vonje, ko so celo dijake obsojali na Goli otok, kot na primer
legendarnega Radovana Hrasta, avtorja knjige Čas, ki ga ni (Mladinska knjiga
1991). Čas, ki ga ni si razlagam kot čas, ki so ga zločinci ukradli, uničili
ljudem, a potem trdijo, da tega nikoli ni bilo.
Moja življenjska izkušnja v posebej zame kriminalnem
izobraževalnem sistemu nove demokratične državne ureditve Republike Slovenije -
je nekaj, kar se nikoli ne bi smelo zgoditi. A se je zgodilo in se še naprej
dogaja zoper mojo eksistenco z bojkotom izobčenega mladega človeka. Skoraj celo
moje življenje, 30 let je dolgo obdobje za razmislek, zakaj se to sploh lahko dogaja.
Nastala je nova država Republika Slovenija, z novim družbenim redom – a z istim
predsednikom nove države. Če nastane nova država se kot prvo zamenja
predsednika države Milana Kučana, slovenskega Tita. Milan Kučan še 19 let po
treh predsedniških mandatih izvaja svoje uničevalne projekte s spiski svojih
političnih sovražnikov na sodiščih in drugod. Zato v Sloveniji nimamo
neodvisnega sodstva, nimamo neodvisnih medijev. Res nisem nastanjen na Golem
otoku, a se maltretiranje mene, postavljanje mene izven zakona, znotraj
državnega izobraževalnega sistema - nadaljuje nekaznovano, z izdatno Kučanovo
pomočjo, sistematično, dolgotrajno, eksistenčno ogrožujoče. Objava mojega
izobraževalnega življenjepisa na naših spletnih straneh je upor proti lokalnemu
nacizmu.
Želim izpostaviti, da ni nikakršno naključje, da po 6 letih
pisanja prošenj za zaposlitev, tudi zelo skromnih, na Petrol, Pomoč na domu,
Mestno redarstvo, Upravna enota, nikoli nisem izbran. To delajo spiski
političnih sovražnikov, da sem v popolni blokadi. Zato sem se tudi zaradi tega
vprašanja sedaj obrnil na Vlado RS v zvezi s tremi vprašanji, ki bi lahko bila
sedaj rešena iz vsega tega.
Izidor Predan
Ustavna pritožba HMS zaradi kršitev volilne pravice z dne 12. 5. 2022
12.5.2022
REPUBLIKA SLOVENIJA, USTAVNO SODIŠČE, Beethovnova 10, Ljubljana
Ustavna pritožba
zaradi kršitev volilne pravice,
člen 43 Ustave RS
s predlogom za začasno
odredbo
Utemeljitev
pravnega interesa
Helsinški
monitor Slovenije za človekove pravice, HMS, je nepolitična, nevladna
organizacija za človekove pravice, katerega glavna naloga je nadzor izvajanja
človekovih pravic, ustavnih pravic, obveščaje državnih organov o kršitvah, obveščanje
medijev, tujih ustanov podajanje predlogov za odpravo kršitev in za sprejetje
ustrezne zakonodaje in je zato je utemeljena ta ustavna pritožba glede ustavne
pravice iz 43. člena Ustave RS. Postavlja se vprašanje o zakonitosti volitev v
državni zbor, ki zadeva vse državljane ter podpisano tudi kot državljanko.
Dne 24.4.2022
so bile volitve v državni zbor, ko se je ugotovilo, da je bilo oddanih 11,080
neveljavnih glasovnic. HMS se pridružuje mnenju pravnikov, profesorjev, ki
ugotavljajo, da volilni rezultati s tako visokim številom neveljavnih glasovnic
niso zakoniti v okolju, kjer ni nepismenosti. Zelo enostavno je spremeniti
veljavno glasovnico v neveljavno z obkrožanjem dodatnih kandidatov na
glasovnici, z raznim pisanjem po glasovnicah, kar po tajnih ukazih lahko
storijo že osebe, ki popisujejo volilne rezultate.
11,080
neveljavnih glasovnic spremeni voljo volivcev v voljo tistih, ki glasovnice naredijo
za neveljavne, kar je kršitev 43. člena Ustave RS in so taki volilni izidi zato
v celoti nezakoniti na škodo volivcev, ker manipulirajo z njihovo voljo z izigravanjem
volitev. Tako stanje se ponavlja od enih volitev do naslednjih z visokim
številom neveljavnih glasovnic. Zato je nujna obravnava te ustavne pritožbe.
Pozivamo
Ustavno sodišče, naj ne odreka pravice mednarodni nevladni organizaciji za
človekove pravice, Helsinškemu Monitorju Slovenije, da vloži to upravičeno
ustavno pritožbo. Opozorilo je nujno v izogib nadaljevanja 20 letne prakse US
RS odrekanja pravnega interesa ustavnim pritožnikom, državljanom in HMS z
izdajanjem rutinskih formularnih sklepov in odgovorov, da množice ustavnih
pritožnikov nimajo pravice do pritožbe v primerih strašnih kršitev človekovih
pravic, ki so se dogajale zadnjih 30 let. To je posledično pripeljalo Slovenijo
v mednarodna poročila. Na primer glede izbrisa HMS-ov Parallel Report to UN CERD, komisijo za
preprečevanje vseh oblik rasne diskriminacije, prezentiranega v Ženevi
13.3.2003 po podpisani predsednici HMS. V Vzporednem poročilu HMS so množice
izbrisanih podjetnikov, strank HMS. Opozorimo naj samo na primer Milene Močivnik,
kjer je šlo za pogrom in divjaštvo države nad zavetiščem za zapuščene živali,
ubijanjem teh na posestvu ter mučenje s strani VURS – v sodelovanju z USRS,
katero je pospravilo čarovniški proces češ da Milena Močivnik za kriminalno
sodbo kazenskega oddelka Okrajnega sodišča na Vrhniki - nima pravnega interesa
poiskati zaščito na USRS.
Druga
opažanja nezakonitih mahinacij in potvorb volitev
43. člen
predvideva poštene volitve, poštene volilne rezultate, ker v nasprotnem primeru
gre za zlorabo volitev in zlorabo prave volje volivcev in za uvodoma našteta
kazniva dejanja zoper volilno pravico in volitve po členih 150 do 157 KZ-1. To
terja od US RS, da izda začasno odredbo o ustavitvi formiranja DZ RS in vlade
RS, dokler se ne raziščejo vse nezakonite okoliščine teh volitev.
Gre za podatke
podane konkretno od RTV Slovenije na dan 24.4.2022. Izhajamo iz statističnega
podatka, da je v Sloveniji 1,697,200 volilnih upravičencev. Nadalje ob 16. uri
tega dne je RTV objavil podatek, da je volilna udeležba le, 49%. Ob 18.58 sem s
strani člana okrajne volilne komisije bila obveščena, da Levica ne bo v
parlamentu. Ob 23. uri je RTV objavil, da je volilna udeležba 58% ter da je
obenem, ob 23. uri že preštetih 98% glasov ter da Levica ima 4.4% glasov. Tedaj
je bilo rečeno, da je Golob dobil 33% glasov, Janša 25% - in to v fazi, ko naj
bi bilo preštetih 98% glasov.
Le uro zatem,
dne 25.4.2022 ob 0.07.uri naj bi se po bliskovito preštetem 1% dodatnih glasov
razmerje sil spremenilo in Golob naj bi imel 34% glasov, Janša pa 23.7%. Torej
po preštetem 1% glasov, jih je Golob dobil gor za 1%, Janša po dol za 1.3%.
Sredi noči je
volilna udeležba, pri zaprtih voliščih, poskočila na skoraj 71%, čeprav so
obenem že prešteli 99% glasov. Od kod se je potem pojavilo še 2% volilnih
udeležencev? Pojasnite.
Ni realno, da
bi v treh urah med 16 in 19. uro, ko se volišča zaprejo prišlo do stampeda
volilnih upravičencev po celi Sloveniji, v številu 22% volilnih udeležencev.
22% od 1,697,200 volilnih udeležencev pomeni da bi 373,384 volivcev udarilo na
volišča po celi Sloveniji. Tak premik volivcev na volišča v zadnjih minutah bi
bil viden v kolonah vozil, na avtocestah, pred volišči, v mestih.
Groba
matematika pokaže, da so volitve zgoljufane na več nivojih, kar pomeni
podcenjevanje volivcev, ki naj ne bi tega opazili.
Dne 25.4.2022
ob 0.07 uri je prav tako RTV objavil, da je preštetih 99% glasov ob volilni
udeležbi, ki je sredi noči skokovito napredovala na neverjetnih 69.48%. Sedaj
izvemo končni rezultat, da se je volitev udeležilo skoraj 71% volilnih
upravičencev.
Pritožbeni
predlog:
Pritožnik
predlaga, da Ustavno sodišče RS sprejme to utemeljeno pritožbo v obravnavo ter
odloči, da stranke, ki so na volitvah kandidirale svoje poslance sestavijo
komisijo za preveritev neveljavnih glasovnic na način:
-
Da
določijo po dva svoja člana, ki bosta pregledovala glasovnice
-
Ki
bosta podala poročilo o ugotovitvah katere stranke in njihovi kandidati so
obkroženi na posameznih neveljavnih glasovnicah.
Na ta način bi
lahko z veliko gotovostjo ugotovili, katere stranke so bile tarča nedavnih
volitev v DZ.
Predlaga se, da
Ustavno sodišče izda začasno odredbo o ustavitvi vseh dejavnosti na novo
izvoljenih do pravnomočne odločitve Ustavnega sodišča RS ter da se zaradi
kaznivih dejanj zoper volitve v preiskavo vključi policija in tožilstvo, v
primeru, da bodo katere stranke vložile zahteve za pregon zoper odgovorne, RTV,
volilna komisija, itd.
S tem je
ustavna pritožba utemeljena tembolj, ker bodo končni rezultati delovali tudi
vnaprej, preprečevali podobne poskuse prekrajanja volilnih rezultatov v
prihodnosti.
V primeru, da
se nezakonitost sedanjih volitev v DZ izkaže, se predlaga, da ustavno sodišče
RS naloži predsedniku, da v roku 60 dni razpiše nove volitve v DZ.
HELSINŠKI MONITOR SLOVENIJE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE Neva Miklavčič Predan, predsednica
Ustavno
pritožbo pripravil volunter aktivist
HMS, dipl iur.
Izidor
Predan
Ruska fronta 18.1.2022
V Sloveniji ni vesti o nevarnosti tretje svetovne vojne, ki
se lahko vsak hip začne na Ukrajinski meji z Rusko federacijo in se razširi na
Belorusijo, Baltske države, Poljsko, Romunijo, kar je ožji domet te vojne.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je decembra 2021 na konferenci za medije
izjavil, da lahko pride do vojne velikih razsežnosti po Evropi. Nadaljnji
diplomatski napori nimajo smisla, danes pa je izjavil, da je ruskega
potrpljenja konec.
Predsednik Putin je nedavno povedal, da ne bodo tolerirali
kopičenja orožja in postavitev projektilov srednjega dometa v Ukrajini, ker
lahko Nato z njimi v petih minutah napade Moskvo. Povedati je treba, da je leta
1989 Sovjetska zveza kot zaveznica in osvoboditeljica Evrope od nacizma
pristala na združitev Zahodne in Vzhodne Nemčije, se hkrati umaknila iz Vzhodne
Nemčije ob pogoju sporazuma, da se Nato pakt ne bo širil v območje Vzhodnega
bloka, česar pa Nato ni spoštoval in se je širil do meje Ruske federacije, po
vseh državah Vzhodnega bloka ter v Ukrajino. Ukrajina formalno ni članica Nata,
dejansko pa je postala Natova baza.
V zadnjem času gre za glavni spor med Rusijo in Natom v
tem, da so Natove baze že na meji z Rusijo. Za mirno rešitev tega spora je
Rusija zahtevala pisne garancije, da Nato ne bo napadel Rusije. Pisnih garancij
Nato ni dal. Rusija je zgrozila, da bo samoobrambno za svojo varnost, vrgla Nato
iz Ukrajine, če ne bo dobila garancij.
V Sloveniji se laže, da bo Rusija izvedla invazijo na
Ukrajino iz neznanega razloga. Dr. Paul
Craig Roberts, znani ameriški ekonomist in analitik, ki je bil svetovalec
za gospodarstvo v Reaganovi administraciji, je v intervjuju za Infowars.com te
dni odgovoril na vprašanje, kdo bo prvi udaril, povedal, da bo to storil Nato.
Povedal je še, da so Rusi ogorčeni, ker Putin ni dovolj zaostril zadeve. V
naslednjih nekaj dneh pa naj bi Rusi demonstrirali svojo moč. V Pravdi so
pisali, pravi Paul Craig Roberts (paulcraigroberts.org) da so v pripravljenosti
vse ruske nuklearne podmornice, a z ameriške strani ni znakov realizma. Prav
tako ocenjuje, da bi znali Američani prvi napasti z nuklearnimi bombami, ker se
bojijo osramotiti se v konvencionalni vojni, katero bi z Rusijo izgubili.
Druga laž v Sloveniji je, da skušajo prikazati, kakor da je
to še ena obrobna vojna nekje na Bližnjem Vzhodu, kar ne more niti najmanj
prizadeti evropske države, kvečjemu da se bencin malo podraži.
Tretja laž je, da naj bi bil Nato najmočnejša armada na
svetu, ki takoj premaga Rusijo. Pri tem pa Rusija ni Libija, niti ni Irak, ne
Jugoslavija. Resnica je, da je armada
Ruske federacije najmočnejša na svetu po mnenju vojaških analitikov, še
posebej odkar imajo v arzenalu visoko precizne nadzvočne rakete Cirkon, ki jih
ne morejo prestreči niti najsodobnejši ameriški protiraketni sistemi.
V Sloveniji se laže, da tukaj okrog ni niti najmanjše
možnosti za nuklearno vojno.
Zakaj alarm? Evropa in Amerika sedaj zlahka postaneta jedrsko
pogorišče. Izstop iz Nata je nujen za varnost evropskih držav, sicer bodo kot
članice delile usodo Nata.
Naenkrat so smešne kovidne dileme, cepivo da ali ne, zelena
potovanja, busterji, itd.
Ukrajina vsakodnevno napada Donbas in izvaja terorizem. Od
5. januarja je Rusija evakuirala večino svojega osebja iz ambasade in
konzulatov v Ukrajini.
Geopolitično Izidor Predan
Športniki sodobni gladiatorji 17 .1. 2022
Zgornji
posnetek kaže na genocid s cepivi v
teku. Gre za pomor svetovnih športnikov in atletov po evropskih državah, kjer
na stotine športnikov pada po igriščih, kolabira in umre pred kamerami, v živo, med tekmami.
Tekme so
spremljane od navijačev na stadionih in preko TV. Zato se teh smrti športnikov
in atletov ne more skriti in so v javnosti opažene. Vrhunski športniki množično
in javno umirajo, ker jih obvezno cepijo s prisilo, da sicer ne bi mogli
tekmovati. Na ta način so lahko kmalu končana športna tekmovanja, kot jih
poznamo, nogometa, košarke več ne bo, ker bodo igralci pomrli ali zaradi
zdravstvenih posledic po cepivih končali kariere. Vse smrti so objavljene v medijih,
ker gre za slavne osebe, ki so nenadoma umrle v starosti od 12 do 40 let od
kapi in več infarktov.
Športne tekme
so tako postale sodobne gladiatorske igre. Tekmovalci, ki s cepivi gredo v smrt
so gladiatorji v arenah. »Ave Caesar, Imperator, morituri te salutant!« so morali
zaklicati gladiatorji, ko se je v areni pojavil Cezar, Pozdravljen Cezar,
Imperator, tisti ki gredo v smrt te pozdravljajo! Pri tem pa po igriščih na
hitro umre tudi kakšen mlad fant, ki pobira teniške žogice ob mreži, je posneto
na Australia Open teniškem turnirju.
Po ameriških medijih sestavil: Izidor
Predan
Đoković sodobni Spartak 17. 1. 2022
Đokovića
imenujejo Spartak, ki je v starem Rimu povedel upor sužnjev. Znano je stanje v
Avstraliji kot države najhujše cepilne prisile, sodobnega nacizma in kaj se je
dogajalo, ko je v Avstralijo na Turnir Grand Slam prispel Novak Đoković, Đoković ima že deset let sloves najboljšega tenisača
na svetu.
Đoković se ni
in se ne bo cepil, kot je rekel že na začetku 2021. Takoj po prihodu v
Avstralijo so ga zaprli v begunski nastanitveni center, mu grozili s 5 let
zapora, ker se ni cepil. Novinarja Infowars.com, banned.video, Harrison Smith
in Owen Schroyer ugotavljata, da je Đoković prispel v Avstralijo z dokumentacijo
in potrdili o covidnem statusu, da so ga tja zvabili z namenom, da se nad
Đokovićem kot necepljenim javno znašajo. Njegovi odvetniki v Avstraliji so ga
branili, da je Đoković prišel tekmovat na turnir in ni razglašal svojega mnenja
o cepivih. Tako je novinar Harrison Smith ugotovil, da Đokoviću avstralske
oblasti očitajo »miselni delikt«, nov, njegova klasifikacija. To niti ni
verbalni delikt, ampak njegova predstopnja. Owen Schroyer imenuje Đokovića heroja, ker je svojo
nesporno zmago na turnirju postavil v drugi plan, ker je zanj pomembnejše, da
se ni pustil izsiliti s cepivom. Schroyer je navdušen nad Đokovićem, ker je
izbral plemenito pot in visoko pot. Tam, v Ameriki so mu dali vzdevek No-vax,
dosegel je svojo slavo kot nepremagljivi igralec tenisa in doživel čast in
slavo kot človek. Včeraj so Đokovića avstralske oblasti po 14 dnevih pripora v
begunskem centru deportirale na prisilne počitnice v Dubai, od tam se je vrnil
v Srbijo.
Zahodna in
Commonwealth demokracija danes je groteskna. V Đokovićevem primeru se je
izkazalo, da v Avstraliji ni več demokratične delitve oblasti na tri veje.
Sodišče je ugodilo Đokovićevi pritožbi, a Ministrstvo za pravosodje, kot
izvršilna veja oblasti, je ignorirala sodbo, se vmešala v neodvisnost sodne
veje oblasti. Kot razlog za deportacijo so navedli, da je Đokovića treba deportirati
iz Avsralije, »ker bi njegova navzočnost na turnirju lahko vzbujala
proticepilna čustva.« Na tak način so avstralske oblasti povzročile hud
mednarodni in diplomatski škandal. Nova pravila športne igre so: »Poberi se,
ali umri od cepiva!«
Izločitev
najboljšega igralca iz mednarodnega tekmovanja na rasistični, protisrbski in
nacistični osnovi ter prisili je nezakonita in ima za posledico neveljavnost
turnirja. Najboljšega se zapre in deportira zato, da zmaga nekdo drug.
Ob vrnitvi v
Beograd so ga pričakali navdušeni podporniki kot ikono boja proti prisilnemu
cepljenju.
Po
ameriških virih sestavil: Izidor
Predan
S cepivi ogroženo zdravje športnikov 19. 12. 2021
Sergio Aguero, 33 let, iz Argentine, profesionalni
nogometaš v španskem klubu Barcelona, se je sredi tekme dne 30.10.2021 zgrudil na igrišču zaradi
bolečin pri srcu, dušenja in so ga peljali v bolnico. Mesec in pol zatem je 14.12.2021
na tiskovni konferenci žalosten sporočil, da je zaključil nogometno kariero. V
bolnici so ugotovili, da gre za srčno aritmijo in nezmožnost nadaljnjih
naporov. V klubu Barcelona je 99.9% igralcev cepljenih.
Vse to se je
zgodilo zdravemu, mlademu, svetovno znanemu nogometašu, enemu najboljših na
svetu po cepljenju proti covid 19. Na tviterju je sam zapisal, da se je cepil
in da podpira cepljenje otrok od 12 let dalje. Enako katastrofo je v istem
klubu doživel še en njegov soigralec.
Žal javni zavod
RTV Slovenije, financiran iz proračuna raje izvaja propagando, zato ni objavil
vzroka srčnega napada kot posledico cepljenja. Informacije RTV Slovenije so
pomanjkljive, raje ponavljajo neresnične informacije določenih zdravnikov, da
so cepiva varna in učinkovita.
Odkar se po cepljenju po svetu dogaja, da se športniki
med igro in pred kamerami zrušijo in tudi umrejo, tega ni več mogoče skriti ali
spregledati. Gre za na stotine nogometašev, košarkarjev, atletov, ki so žrtve
cepljenja. Definitivno so v vrhunski kondiciji, premladi, preveč zdravi za
kardiovaskularne bolezni. So pod stalnim zdravstvenim nadzorom in ni mogoče, da
bi šli na tekmo v slabi zdravstveni kondiciji. Vse pogostejše smrti vrhunskih športnikov, tudi mladinskih, med tekmo, na igriščih, razlagajo z močnejšimi notranjimi krvavitvami in strdki, povzročenimi od cepiv.
V Ameriki poročajo o 100 nenadnih smrtih obvezno cepljenih pilotov v letu 2021. Na tak način je letalski promet postal veliko nevarnejši. Kot v Ameriki, se je število hudih prometnih nesreč s smrtnim izidom pri nas povečalo za 30% v letu 2021.
Javno
ugotovljeni in priznani stranski učinki cepljenja so me drugim miokarditis in
aritmija.
Zbral in sestavil: Izidor Predan